Varčevanje

31. oktober je bil leta 1924 razglašen za svetovni dan varčevanja. Njegov namen je spodbujanje varčevanja, žal pa nekateri ljudje ne znajo varčevati ali pa za varčevanje nimajo izpolnjenih osnovnih pogojev. Varčevanje je namreč dolgotrajen proces, ki zahteva dovolj visoke mesečne prihodke, natančen (in realen) načrt ter disciplino. Šele ko so izpolnjeni vsi pogoji, se da nekaj privarčevati.

Varčujemo, pa naj stane, kar hoče!

»Brezglavo« varčevanje le redko prinese otipljive koristi, veliko pogosteje le zmanjša kakovost življenja in poveča stres ter frustracije. Tovrstni poskusi se spremenijo v skopost, nepotrebno odrekanje in asketsko življenje, ki lahko po nepotrebnem uničijo družino, ogrozijo zdravje in poslabšajo duševno zdravje. Varčevanje za vsako ceno ni rešitev, zato najprej preverite svoje finančno stanje, analizirajte stroške in določite želje oziroma cilje. Nato naredite načrt ter se lotite varčevanja.

 

Namensko varčevanje

Ločimo dve vrsti varčevanja:

  •  varčevanje zaradi premalo prihodkov,
  •  namensko varčevanje presežkov denarja.

 

Pri prvem, ko je denarja premalo za stroške in vaše osnovne potrebe, ne morete privarčevati prav ničesar. Varčevanje je namreč tisti del dohodka, ki ga ne porabite, oziroma z drugimi besedami: varčujete lahko, ko imate denar, ne pa, ko denarja nimate.

Namensko varčevanje je dolgotrajen proces, ki zahteva načrten pristop, jasen cilj in načrt. Ključni pri tem sta disciplina in upoštevanje nepričakovanih dogodkov, ki lahko vplivajo na varčevanje oziroma privarčevane zneske.

 

Kako se lotiti varčevanja?

Preden se lotite varčevanja, poskrbite za nekaj osnovnih korakov:

1. Natančno preglejte svoje prihodke in stroške – na list papirja napišite vse prihodke (plača, dodatni zaslužek, dividende itn.) ter vse stroške, tudi najmanjše. Če je prihodkov več od stroškov, lahko začnete varčevati.

2. Analizirajte svoje finančne zmožnosti – naredite pregled, kje in kako lahko povečate prihodke, katere stroške zmanjšate ter kje bi se vam lahko v prihodnosti ponudile priložnosti za dodaten zaslužek (zagon lastnega podjetja, napredovanje ali menjava službe, dediščine, prodaja premoženja itn.).

3. Določite realne cilje – pred začetkom varčevanja si določite cilje varčevanja. Ni treba, da je cilj le eden, saj lahko varčujete dolgoročno za dodatek k pokojnini ter kratkoročno za nakup novega prenosnega računalnika.

 4. Izberite ustrezen način varčevanja – tudi pri varčevanju je dobro denar razpršiti, bistveno pa je ravnotežje med varnostjo ter donosom.

5. Sestavite časovni načrt – na podlagi ciljev razdelite dolgoročna in kratkoročna varčevanja, naredite informativni izračun ter še nekaj preračunov najboljših in najslabših možnih scenarijev naložbenih varčevanj (večja tveganja).

6. Ostanite disciplinirani – vsak mesec se držite načrta in v posamezna varčevanja namenite določen znesek. Če vas preseneti nenačrtovan prihodek, lahko tudi tega namenite za varčevanje.

7. Ne pozabite na zlato rezervo – to je znesek, enak šestkratniku vašega mesečnega proračuna. Najprej prihranite tega, šele nato se lotite varčevanja za druge namene.

 

Zakaj varčujemo?

Razlogi za varčevanje so različni. Ljudje imamo v svojih genih še vedno spomin na različno dolga obdobja pomanjkanja, zato je velik del splošnega varčevanja namenjen prav temu – »za hude čase«. Ostali razlogi varčevanja pa so:

  •  za dodatek k pokojnini (za starost),
  •  za nov avto,
  •  za obnovo stanovanja,
  •  za šolanje otrok,
  •  za potovanja, dopust, hobije in drugo zabavo,
  •  za nenapovedane dogodke oziroma občutek varnosti.

 

Kam s prihranki?

Rešitev je več. Daleč najslabše je hranjenje denarja doma, saj vam letna inflacija prihranke ves čas počasi nažira. Ker varčujete na dolgi rok, je veliko boljša odločitev dolgoročna vezava (depozit), lahko pa del prihrankov spremenite tudi v bolj ali manj tvegane investicije, kot so naložbe v investicijske sklade ali različne vrednostne papirje.

1. Fleksi depozit. Že želite svoje prihranke oplemenititi in si pri tem zagotoviti večjo likvidnost, vam je na voljo Fleksi depozit. To je depozit s fiksno obrestno mero, ki ga sklenete za obdobje treh let. Na voljo vam je 12-mesečni depozit, z dvema avtomatskima podaljšavama, ali 3-mesečni depozit, z 11 avtomatskimi podaljšavami. Za Fleksi depozit velja, da lahko do vezanih denarnih sredstev dostopate brez stroškov predčasne prekinitve depozita, pred vsakokratnim pononim avtomatskim podaljšanjem depozita. Tovrstni depozit omogoča tudi prihranek časa. V primeru, da ni nujne potrebe po razvezavi sredstev, se namreč sredstva avtomatsko vežejo naprej brez dodatnega obiska banke, s čimer prihranite dragoceni čas.

2. Naložbeni produkti. Preden se odločite za naložbo v vzajemne sklade, naložbene košarice ali naložbene portfelje, se posvetujte z izkušenim finančnim strokovnjakom, ki vam bo pomagal primerno razpršiti investicije glede na vaš odnos do tveganja in dobo varčevanja.

3. Namenska poraba. Tretja možnost predstavlja poraba privarčevanih sredstev. Ko prihranite dovolj za svoj cilj, ga izpolnite oziroma kupite, kar ste si zamislili, kajti temu je varčevanje pravzaprav tudi namenjeno.

Želite več informacij o naložbah in varčevanju?

POŠLJITE NAM POVPRAŠEVANJE