Kaj je referenčna obrestna mera in zakaj je pomembna?

Referenčna vrednost (angl. benchmark) je predhodno določen standard, s katerim se primerja uspešnost finančnih naložb ali stroški posojil.

Referenčno vrednost lahko uporabljamo za merjenje uspešnosti nekega indeksa, delnice ali celo upravitelja naložb. Tako se denimo uspešnost vzajemnega sklada pogosto primerja s spremembami “referenčne vrednosti” delniškega indeksa Standard & Poor's 500. Referenčno vrednost lahko uporabljamo tudi za določitev razporeditve sredstev znotraj portfelja ali za izračun provizij glede na uspešnost sklada.

Referenčno vrednost lahko uporabimo kot koristno osnovo za gotovinske produkte (podjetniška posojila, družinska posojila, limiti/dovoljene prekoračitve pozitivnega stanja na računih) in negotovinske produkte (druge bolj kompleksne finančne transakcije kot so izvedeni finančni instrumenti).

Banke uporabljajo referenčne vrednosti za obrestne mere, ko izračunavajo obresti na posojila, menice in depozite. Denimo, banke lahko posojajo denar po dogovorjeni obrestni meri, ki je določena na osnovi konkretne referenčne obrestne mere plus razpon/pribitek. Če je pribitek določen na ravni 1 %, bodo obresti, ki se bodo plačevale, za 1 % višje od trenutne referenčne obrestne mere. Torej, cena kredita se zvišuje, če gre referenčna obrestna mera navzgor in obratno. V tem primeru je lahko referenčna vrednost zanesljiva, neodvisna in razmeroma enostavna referenca za vse vključene strani.  

Referenčne obrestne mere so ključne za finančno stabilnost in imajo zato osrednjo vlogo na finančnih trgih, saj jih široko uporabljajo tako posamezniki kot tudi organizacije v ekonomskem sistemu. Najbolj razširjene referenčne obrestne mere so evrska medbančna obrestna mera (Euro Interbank Offered Rate – EURIBOR) in londonska medbančna obrestna mera (London Interbank Offered Rate – LIBOR). Ti dve predstavljata osnovo za cene posojil za globalni finančni sistem.

Ozadje reforme IBOR (medbančna obrestna mera)

Leta 2013 je skupina G20 zaprosila Odbor za finančno stabilnost (FSB), da se loti temeljitega pregleda ključnih referenčnih obrestnih mer ter da razvije načrte za možne spremembe z namenom zagotoviti, da so referenčne obrestne mere vzdržljive ter da jih udeleženci na trgu pravilno uporabljajo.   

Julija 2014 je FSB objavil svoja priporočila, ki v osnovi določajo dva temeljna cilja: (1) preoblikovati IBOR (medbančne obrestne mere za posojila, med katerimi je LIBOR ena izmed najbolj pogosto uporabljanih) na način, da okrepimo obstoječe metodologije, ter da bolj temeljijo na dejanskih transakcijah; in (2) razviti alternativne oz. nadomestne referenčne obrestne mere, ki ustrezajo zahtevam za vzdržljive obrestne mere.

V tem kontekstu FSB poziva k pomembnim in trajnostnim naporom regulatorjev ter finančnih in nefinančnih podjetij v več državah za prehod iz londonskih medbančnih obrestnih mer (LIBOR) najkasneje do konca leta 2021 s ciljem ublažiti morebitna tveganja, ki bi lahko nastopila zaradi pričakovanega prenehanja obstoja referenčnih obrestnih mer LIBOR.

EU uredba o referenčnih vrednostih (BMR)

Z EU uredbo o referenčnih vrednostih 2016/1011 (BMR) – ki je začela veljati 1. januarja 2018 – je EU postala eno izmed prvih območij, ki je naložilo celovit, zakonsko zavezujoč regulativni režim v zvezi s finančnimi referenčnimi vrednostmi. BMR prepoveduje nadzorovanim subjektom v Uniji uporabo referenčnih vrednosti razen, če je njihov upravljavec odobren s strani nacionalnega regulatorja v eni izmed držav članic EU in če se nahaja v registru referenčnih vrednosti, ki ga vodi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), kot nadnacionalni nadzorniški organ na ravni EU.

Kar je bolj pomembno za kreditojemalce in kreditodajalce, BMR zahteva, da takšne pogodbe in dogovori vključujejo trajnostne dogovore o nadomestitvi, ki navajajo katere referenčne obrestne mere bodo stranke uporabile v primeru, da prvotno dogovorjene referenčne obrestne mere ne bodo več na voljo.

Hiter pregled reforme

Ob prehodu finančnih trgov iz uporabe LIBOR-ja na alternativno oz. nadomestno referenčno mero bodo banke in njihove stranke naredile usklajen napor, da bo prehod kar se da enostaven. V nadaljevanju je kratek vodič.

EURIBOR: se lahko uporablja še naprej kot referenčna vrednost po BMR pravilih

Evrska medbančna obrestna mera (EURIBOR) je referenčna obrestna mera na nezavarovanem trgu, ki jo izračunava panel izbranih bank, upravlja in objavlja pa jo Evropski inštitut za denarne trge (EMMI) z več ročnostmi (en teden ter en, trije, šest in dvanajst mesecev).

Da bi zadovoljil zahteve Uredbe EU o referenčnih vrednostih, je EMMI razvil novo metodologijo izračunavanja (t. i. »hibridno metodologijo«). Po novi hibridni metodologiji se EURIBOR izračunava z uporabo dejanskih transakcij vedno, ko so takšne transakcije na voljo.

Iz EONIA na €STR

Zaradi pomanjkanja osnovnih transakcij in visoke koncentracije volumnov med majhnim številom vlagateljev bi EONIA v svoji predhodni obliki lahko postala neskladna z EU BMR.

Da bi zadržali referenčno obrestno mero EONIA tekom prehodnega obdobja ter do njenega prenehanja 3. januarja 2022, se je njena metodologija spremenila in od 2. oktobra 2019 se EONIA izračunava kot €STR plus fiksni pribitek v višini 8,5 bazičnih točk. €STR odraža veleprodajni evrski nezavarovani strošek posojil čez noč bank v evrskem območju in temelji izključno na stvarnih transakcijah, ki se poročajo ECB.

Referenčna obrestna mera EONIA bo zadnjič objavljena 3. januarja 2022, nato pa bo opuščena; vse pogodbe z ročnostjo po tem datumu in ki se nanašajo na EONIA morajo imeti pisno klavzulo, ki opredeljuje njeno nadomestitev.

Iz londonskih medbančnih obrestnih mer (LIBOR) na alternativne oz. nadomestne referenčne mere (NRR)

LIBOR, londonske medbančne obrestne mere, se trenutno pripravljajo centralno, v Londonu s strani  ICE upravljalca referenčnih vrednosti za sedem obdobij trajanja, od ročnosti čez noč do 12 mesecev, za tuje valute (glej spodnjo tabelo), za njeno ureditev pa je odgovoren Organ za bonitetno ureditev (angl. Prudential Regulation Authority – PRA) v Združenem Kraljestvu.

Organ za finančno poslovanje (angl. Financial Conduct Authority – FCA) je jasno dal vedeti, da objava referenčnih obrestnih mer LIBOR ni več zagotovljena po letu 2021 in morajo torej podjetja prenesti obstoječe pogodbe na alternativne oz. nadomestne referenčne obrestne mere (NRR) pred tem datumom.

NRR so obrestne mere čez noč, ki so skoraj brez tveganja, bile pa so prepoznane kot nadomestne referenčne vrednosti obstoječim ključnim medbančnim obrestnim meram (IBOR). Takšne obrestne mere so trdne in usidrane na aktivnih, likvidnih trgih.

Alternative referenčnim obrestnim meram LIBOR po svetu, kot jih predlaga ISDA (International Swaps and Derivatives Association - Mednarodno združenje za zamenjave in druge izvedene finančne instrumente):

Določbe o nadomestitvi

Kot odgovor na tveganje, da bi prišlo do prenehanja obstoja LIBOR-jev ali ene ali več ključnih medbančnih referenčnih obrestnih mer v času ko so udeleženci na trgu izpostavljeni tej obrestni meri, se spodbuja finančne ustanove in stranke k iskanju dogovora o pogodbeni določbi glede uporabe nadomestnih referenčnih obrestnih mer.

Nadomestne obrestne mere so bile razvite za zagotovitev kontinuitete pogodb v primeru, ko prenehajo obstajati LIBOR-ji. Nadalje morajo udeleženci na trgu zagotoviti, da so pogodbe po uvedbi rezervne opcije čim bolj usklajene s prvotno pogodbo, t.j. da se rezervna opcija odrazi v referenčni meri, ki je predvidljiva, transparentna in poštena.

V številnih državah poteka razvoj pogodbenih določb glede uporabe nadomestnih referenčnih obrestnih mer z namenom ublažiti tveganje, ki je povezano z negotovostjo glede obstoja referenčnih obrestnih mer LIBOR po letu 2021 ter zmanjšati morebitne negotovosti, ko le-ta ne bo več v uporabi.

Vpliv na naše stranke

IBOR reforma vpliva na obstoječe in nove pogodbe, posebej na kreditne pogodbe in finančne pogodbe, ki so indeksirane z LIBOR obrestno mero. Medtem ko se bodo LIBORji še naprej objavljali do konca leta 2021,  centralna banka Bank of England in Organ za finančno poslovanje ter Delovna skupina o netveganih referenčnih obrestnih merah pričakujejo, da bodo vse finančne ustanove s sedežem v VB do konca prvega kvartala leta 2021 prenehale izdajati nove produkte, ki temeljijo na referenčni obrestni meri LIBOR z dospetjem po letu 2021. Posledično bo UniCredit revidirala svojo ponudbo glede na to, katere referenčne obrestne mere so na voljo na trgih ter v okviru regulativnega okvirja.

UniCredit na delu

UniCredit je vzpostavila posebno delovno skupino za zagotavljanje skladnosti z Uredbo EU o referenčnih vrednostih (BMR) in vodenje pravilnega prehoda iz LIBOR na nadomestne referenčne mere. Poleg tega skupina UniCredit sodeluje v več mednarodnih delovnih skupinah, saj želi biti usklajena in prispevati k IBOR postopku prehoda.

Na podlagi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (Besedilo velja za EGP) objavljamo spodnji

Seznam referenčnih vrednosti trenutno v uporabi v UCB Slovenija